Gozdovi Šaleške doline

Na pestri geološki podlagi uspevajo v Šaleški dolini (občini Šoštanj in Mestna občina Velenje) in v sosednji občini Šmartno ob Paki raznovrstni gozdovi. Še posebej je to značilno za vzhoden in južni del območja, kjer so prisotne različne gozdne združbe bukovih gozdov, manj za zahodni del območja, kjer na pogorju Smrekovca prevladujejo smrekovi gozdovi. Gozdovi uspevajo na nadmorskih višinah od 300 metrov (ob Savinji) do najvišjega vrha – Smrekovca, do 1518 metrov. V daljni preteklosti so gozdovi pokrivali večji del območja Šaleške doline, danes pa zaradi urbanizacije, industrije, prometa gozd v nižinah počasi, a vztrajno izginja. Drugače je na hribovjih, ki obkrožajo dolino, kjer je gozd osnovni krajinski tip in se je marsikje razširil tudi na neuporabljene pašne površine. Mnogo površin gozdov, predvsem v okolici mest, zagotavlja, poleg proizvodne vloge, tudi socialne in ekološke – med njimi je potrebno izpostaviti rekreativno, hidrološko, varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, higiensko-zdravstveno in klimatsko vlogo.

Površina gozdov se stalno rahlo spreminja (zaraščanje, krčenje,...), po podatkih gozdnogospodarskih načrtov (GGN) gozdnogospodarskih enot (GGE) Velenje in Bele Vode pa znaša 10.734 ha, oziroma 58,8 % površine vseh treh občin. Največja gozdnatost je na pogorju Smrekovca, najmanjša pa v okolici mest. Povprečna lesna zaloga lesa v gozdovih znaša 372 m³/ha in je precej visoka predvsem zaradi velikega deleža sestojev z debelim drevjem – debeljaki. Vsako leto v gozdovih priraste skoraj 100.000 m³ lesa, povprečno pa 9,2 m³/ha. Po izračunih Zavoda za gozdove Slovenije znaša možen letni posek (letni etat) 65.000 m³ mase dreves, od tega 70% iglavcev, 30% listavcev. Od leta 2008 naprej letni posek v gozdovih Šaleške doline precej narašča in je v letu 2011 znašal rekordnih 49.600 m³, vendar še zdaleč ni dosegal možnega letnega poseka. Lesa je v gozdovih dovolj, možen posek pa je smotrno dosegati, saj s sečnjo (strokovno izbranih dreves s strani gozdarjev ZGS) negujemo in trajnostno usmerjamo rabo gozdov. V Šaleški dolini pri gospodarjenju z gozdovi predstavlja velik problem posestna razdrobljenost, saj znaša povprečna gozdna posest 4,9 ha, kar je malo z vidika zagotavljanja večjih količin lesa. Zato je vsekakor smotrno združevanje lastnikov gozdov pod okriljem Društva lastnikov gozdov Šaleška dolina.

Gozdnatost in pestrost gozdov

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.185.169 hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine države (gozdnatost je 58,5 %). Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.

Vir: Zavod za gozdove Slovenije

Lastništvo gozdov

V Sloveniji je 74 % gozdov v zasebni lasti, 26 % gozdov pa je v lasti države in občin. Večje in strnjene gozdne posesti državnih gozdov omogočajo kakovostno strokovno gospodarjenje.

Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega okoli 2,5 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Za veliko večino teh posesti gozdovi niso gospodarsko pomembni. Zasebna gozdna posest se še naprej deli, saj se povečuje število lastnikov gozdov. Po zadnjih podatkih je tako v Sloveniji že 313.000 (s solastniki celo 461.000) gozdnih posestnikov. Takšna velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov, otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih.

Vir: Zavod za gozdove Slovenije

Lesna zaloga, prirastek in posek

Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije 330.982.374 kubičnih metrov oziroma 279,27 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je 46,43 %, listavcev pa 53,57 %. V slovenskih gozdovih  priraste letno 8.117.325 kubičnih metrov lesa ali 6,85 kubičnih metrov na hektar.

V zadnjih nekaj letih se v slovenskih gozdovih poseka od 3,0 do 3,7 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 60 % iglavcev in 40 % listavcev.

V letu 2010 pa je bilo v slovenskih gozdovih skupno posekano 3.374.137 m³ dreves, od tega 1.808.066 m³ iglavcev in 1.566.071 m³ listavcev.

Vir: Zavod za gozdove Slovenije

Motnje, ki ogrožajo slovenske gozdove

Slovenske gozdove, poleg naravnih ujm (veter, žled, sneg), v zadnjih letih ogrožajo predvsem insekti (v glavnem podlubniki), ki so najpogostejši vzrok za sanitarni posek (37 % sanitarnega poseka v letu 2008). Sanitarni posek predstavlja povprečno tretjino celotnega poseka in se v različnih letih giblje med 19 % in 45 % celotnega poseka. Tako stanje zmanjšuje delež potrebnih negovalnih sečenj in s tem načrtno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa zmanjšuje bioekološko stabilnost gozdov.

Vir: Zavod za gozdove Slovenije

Slovenski gozd v številkah (2010)

  Vrednost Enota
Površina gozdov: 1.185.169 ha
Gozdnatost: 58,5 %
Lesna zaloga: 330.982.374 m3
  279,27 m3/ha
Letni prirastek: 8.117.325 m3
  6,85 m3/ha
Letni možni posek skupaj v 2009: 5.321.927 m3
Iglavcev: 2.545.110 m3
Listavcev: 2.776.817 m3

 

Vir: Zavod za gozdove Slovenije

 

Info

DRUŠTVO LASTNIKOV GOZDOV ŠALEŠKE DOLINE

Naslov:
Metleče 7

3325 Šoštanj

Telefon:
041 788 435
E-pošta:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Stran:

markerGoogle Zemljevid

O nas

Društvo lastnikov gozdov Šaleške doline (DLG-ŠD) je bilo ustanovljeno 2.6.2011 v Metlečah pri Šoštanju. Na ustanovnem zboru se je zbralo šestindvajset lastnikov gozdov, ki so sprejeli statut društva, ki določa poslanstvo in način delovanja društva. Zavezali so se za sonaravno in trajno gospodarjenje s svojim gozdom, ter k izboljšanju učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi.

Puhjai Beautiful 19 Yo Indian Teen Amateur Spy Cam Fuck 22 Teen Teens Spy Camera Indian House Wife Sex With Devar Hardcore Loving Bluebird Films Busty Kate K Playing With Ddfbusty Com Cumming On Indian Wife